Računalniška tomografija (CT, ang. computed tomography) je postopek, pri katerem s pomočjo računalnika obdelamo veliko število rentgenskih posnetkov, slikanih z različnih zornih kotov. Tako dobimo natančne slike notranjosti telesa, ki so nam v pomoč pri diagnosticiranju in zdravljenju številnih bolezni.

Začetki računalniške tomografije

Prvo napravo za uporabo računalniške tomografije je izumil Sir Godfrey Hounsfield in leta 1971 so v angleškem Wimbledonu opravili prvo CT slikanje možganov pri človeku. Samo slikanje je trajalo dobrih pet minut, računalniška obdelava pa dve uri in pol. Kmalu za tem se je uporaba računalniške tomografije v klinične namene razširila po vsem svetu. Prvi zapisi o uporabi računalniške tomografije v veterini segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so s pomočjo CT naprave prikazali anatomijo normalnih pasjih možganov, nekaj let kasneje pa različne vrste tumorjev pri psih in mačkah. Računalniška tomografija danes postaja nepogrešljiva diagnostična metoda, ki nam omogoča natančno diagnostiko različnih bolezni pri živalih in pomaga pri načrtovanju kirurških posegov.

Kako deluje CT naprava?

Med CT preiskavo se rentgenska cev vrti okrog pacienta, ki leži na preiskovalni mizi. Posname veliko število rentgenskih posnetkov dela telesa, absorpcijo rentgenskih žarkov pa zaznajo detektorji znotraj cevi. Računalnik nato na podlagi dobljenih podatkov ustvari prikaz notranjosti organizma, kar vidimo kot prečno rezino preiskovanega dela telesa. Dobljene slike imajo mnogo višjo ločljivost od klasičnih rentgenskih posnetkov, zato lahko zanesljivo razlikujemo med različnimi vrstami tkiv, na primer med mišičnino, maščobo in kostnim tkivom. Absorpcijo rentgenskih žarkov posameznih tkiv merimo v Hounsfieldovih enotah (HU), pri čemer višja vrednost pomeni večjo gostoto tkiva. Tkivom so tako dodeljena različna CT števila, npr. -1000 HU za zrak in +1000 HU za kostnino. Za boljše razlikovanje med posameznimi vrstami mehkih tkiv in za prikaz žilnih struktur pri CT slikanju pogosto uporabljamo kontrastna sredstva. V tem primeru se najprej opravi nativno slikanje (brez kontrasta), nato pa pacientu kontrast apliciramo intravensko in slikanje po nekaj minutah ponovimo.

Ali ste vedeli: da se računalniška tomografija še zdaleč ne uporablja le v medicinske namene. Njena raba je pogosta v industriji (za ugotavljanje napak v proizvodnji različnih delov) in pri pridelavi sadja, kjer s pomočjo CT slikanja nadzirajo kakovost sadja in zelenjave. Prav tako se uporablja tudi v arheologiji za izdelovanje tridimenzionalnih rekonstrukcij mumij v sarkofagih in raziskovanje sestave antičnih kipov, biologi pa s pomočjo CT slikanja ugotavljajo sestavo prsti in lesa. S CT napravo ste se zagotovo že srečali na letališču – od leta 2002 naprej namreč prtljago na letališčih preverjajo z napravami, zelo podobnimi takim, kakršne uporabljamo v medicini.

Za kaj uporabljamo računalniško tomografijo pri živalih?

Računalniška tomografija se v zadnjih letih uveljavlja kot pomemben diagnostični pripomoček v različnih vejah veterinarske medicine, v prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bo uporaba računalniške tomografije v stroki še naraščala. Ker morajo biti živali med preiskavo popolnoma pri miru, je za čas preiskave potrebna krajša splošna anestezija. Spodaj je navedenih nekaj najpogostejših primerov, v katerih se odločimo za CT preiskavo:

  • Bolezni nosne votline
    S pomočjo računalniške tomografije lahko ločimo med vnetjem nosne sluznice (rinitis) in novotvorbami v nosni votlini. Veterinarji se za slikanje nosne votline najpogosteje odločijo v primerih dalj časa trajajočega nosnega izcedka, ki se ne odziva na zdravljenje. Slikanju pogosto sledi rinoskopija in odvzem bioptov za patohistološko preiskavo, dobljene informacije pa nam pomagajo pri odločitvi o načinu zdravljenja in določanju prognoze.

  • Novotvorbe
    CT preiskava nam v primeru novotvorb na različnih delih telesa (npr. novotvorbe v ustni votlini) ponuja odgovore na različna vprašanja, na primer od kod izvira novotvorba, kje so njene meje, ali vrašča v okolne strukture, ali uničuje okolne kosti in ali je mogoča kirurška odstranitev. Dobljene slike so nepogrešljive tudi pri načrtovanju biopsije in obsevanja novotvorb. Tako je računalniška tomografija v onkologiji pomemben diagnostični postopek, obenem pa pripomore tudi k uspešni diagnostiki in zdravljenju novotvorb.
  • Bolezni ušes
    S CT slikanjem lahko natančno prikažemo strukturo ušes, predvsem pa je uporabno pri ugotavljanju bolezni srednjega in notranjega ušesa (vnetja, novotvorbe).

  • Poškodbe glave
    Pri poškodbah glave s CT slikanjem ugotavljamo zlome čeljusti, kosti obraznega dela glave, čeljustnega sklepa ter lobanjskih kosti. V prvih 24 urah po poškodbi pa tudi krvavitve možganskih ovojnic in možganov.

  • Bolezni pljuč
    S CT preiskavo pogosto izključujemo prisotnost zasevkov v pljučih pri živalih z novotvorbami, saj lahko odkrijemo veliko manjše spremembe kot pri rentgenskem slikanju pljuč. Natančno lahko prikažemo tudi primarne novotvorbe v prsnem košu ter druga obolenja prsne votline (npr. prirojene napake dihal); za diagnostiko večine bolezni srca in dihal ponavadi vseeno zadostujejo druge diagnostične metode, predvsem rentgensko slikannje pljuč in ultrazvočni pregled srca.

  • Bolezni možganov in hrbtenjače
    Za diagnosticiranje bolezni možganov in hrbtenjače je magnetna resonanca (MRI, ang. magnetic resonance imaging) natančnejša metoda kot računalniška tomografija. Vseeno pa lahko s CT preiskavo odkrijemo nekatera obolenja kot so npr. možganski tumorji, zdrs medvretenčnih ploščic in novotvorbe v hrbteničnem kanalu.

  • Ortopedska obolenja
    V ortopediji se za CT preiskavo odločamo predvsem pri diagnostiki komolčne displazije pri psih in v primerih, pri katerih z rentgenskim slikanjem ne dobimo dovolj informacij za postavitev diagnoze.

  • Bolezni sečevodov
    V primerjavi z ultrazvočnim pregledom trebušne votline lahko z uporabo računalniške tomografije bolje prikažemo sečevode. Najpogosteje se CT slikanje uporablja v diagnostiki prirojenih anatomskih nepravilnosti (npr. ektopični sečevodi) in pridobljenih bolezni (predvsem obstrukcij, povzročenih s sečnimi kamni, novotvorbami itn.).

  • Prirojene žilne anomalije
    S pomočjo CT preiskave lahko diagnosticiramo nekatere prirojene žilne anomalije, kot je na primer portosistemski obvod (PSS, ang. portosystemic shunt). Tridimenzionalna slika, ki jo naredimo iz dobljenih posnetkov, je v pomoč kirurgom pri načrtovanju kirurškega posega, ki je metoda izbora za zdravljenje omenjene bolezni.

Ali ste vedeli: da kljub temu, da s CT slikanjem dobimo zelo natančne podatke, pa moramo biti pri izbiri pacientov, ki jih napotimo na preiskavo, kritični in pazljivi. Računalniška tomografija namreč ne sme nadomestiti drugih diagnostičnih postopkov (npr. rentgenskega slikanja ali ultrazvočnega pregleda), s katerimi lahko diagnosticiramo veliko število bolezni, obenem pa so za živali varnejši, saj se izognemo višjim sevalnim dozam in splošni anesteziji.

Kako bo potekala CT preiskava moje živali?

Na CT preiskavo bo vašo žival napotil vaš veterinar. Na dan posega naj bo žival tešča (3-4 ure, ne več kot 12 ur), vodo pa naj ima na voljo ves čas do posega. Sprejeli vas bodo naši anestezisti, ki bodo žival pregledali. Če vaš veterinar izvidov ni priložil že k elektonski napotnici, imejte s seboj tudi vse izvide dosedanjih preiskav, ki jih boste dobili pri vašem veterinarju (npr. izvide preiskav krvi, ultrazvočnega pregleda), saj se bomo tako izognili nepotrebnemu ponavljanju preiskav pred posegom. Slikanje traja od pol do ene ure, odvisno od velikosti živali, števila preiskovanih področij in potrebe po kontrastnem slikanju. Vse živali, razen nezavestnih, so med CT preiskavo v splošni anesteziji, med posegom pa jih ves čas nadzira anestezist. Živali praviloma hitro okrevajo po anesteziji in so običajno v nekaj urah po preiskavi odpuščene v domačo oskrbo. Izvide bo v roku 2-3 dni prejel vaš veterinar.
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.