Pes je človekov najboljši prijatelj. Zanj skrbimo, ga hranimo, mu omogočamo čisto in urejeno ležišče ter okolje, vendar pogosto pozabimo, da je treba za svojim ljubljenčkom pospraviti tudi manj prijetne odpadke, kot so pasji iztrebki. Razlogov za redno pobiranje iztrebkov je veliko tako z veterinarskega kot higienskega in okoljevarstvenega vidika.

Veterinarski in zdravstevni vidik

Pobiranje pasjih iztrebkov je pomembno, ker nam iztrebek da podatek o zdravstvenem stanju psa. Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, spremljamo ali je njegova prebava primerna, mogoče ima vneto črevo in drisko, navsezadnje je količina in kakovost blata pokazatelj tudi (ne)primerne prehrane.

Higienski vidik

Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih okoljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bakterij so lahko tudi odporne na številne antibiotike. Poleg bakterij, se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti kot so gliste Toxocara canis, protozoji Giardia in Cryptosporidium, ki so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi. Najbolj izpostavljeni so seveda otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Okoljevarstveni vidik

Z okoljevarstvenega vidika je pobiranje iztrebkov pomembno, saj pride pri pasjih iztrebkih do onesnaženja zemlje (vključno s polji, pašniki) in vode (predvsem podtalnice) ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z antiparazitiki, ki jih psom dajemo za preprečevanje infestacije z zunanjimi in notranjimi zajedavci.

Še dejstva in globa, ki znaša 100 evrov in več

Pospravljanje za svojim psom je "nujno zlo", vendar ni težko, če se zavedamo svoje odgovornosti ter sledi, ki jo puščamo za sabo. Potrebujemo samo kanček nesebičnosti ter vrečke za pobiranje iztrebkov. Pasji iztrebki seveda NE sodijo med organske odpadke (kot to trdijo nekateri), ampak med splošne komunalne odpadke. Če vas zgoraj navedeni razlogi, zakaj je potrebno pobirati pasje iztrebke niso prepričali, pomislite še na to, kako je neprijetno na sproščujočem sprehodu v naravi pohoditi pasji drekec ali nanj naleteti v bližini otroškega igrišča ali celo v njem. Pobiranje pasjih iztrebkov je navsezadnje tudi državljanska dolžnost, saj znaša globa za nepobran iztrebek 100 ali več evrov, odvisno od mestne občine.

Kot zanimivost pa predstavljamo še vprašanje in odgovor na temo, ki je posredno povezana tudi s pobiranjem pasjih iztrebkov.

Zakaj nekateri psi jedo iztrebke?

Veliko lastnikov psov se sooča z neprijetno navado svojih psov, da jedo pasje ali druge iztrebke. Razlag za tovrstno vedenje je veliko, od pomanjkanja mineralov in vitaminov, do bolezenskih stanj ali vedenjskih odstopanj. Vendar rezultati novejših raziskav kažejo, da gre za navado, ki jo psi nosijo v sebi in ki izvira iz njihovih prednikov – volkov. Rezultati novejše raziskave, ki je bila opravljena na Univerzi v Davisu, Kaliforniji, kažejo na to, da je težnja po zaužitju predvsem svežih iztrebkov povezana z načinom, kako so se volkovi zaščitili pred paraziti v krdelu. Psi namreč najpogosteje zaužijejo sveže iztrebke, ki niso stari več kot dva dni. V svežih iztrebkih so po navadi jajčeca parazitov, ki pa niso nevarna, dokler se v par dnevih iz njih ne izvalijo ličinke, ki so invazivna oblika parazitov. Volkovi po navadi iztrebljajo stran od krdela, vendar se lahko zgodi, da bolan volk opravi potrebo v bližini krdela, zato so volkovi razvili obrambni sistem pred zajedavci in drugimi patogenimi klicami in sicer neškodljivo odstranitev iztrebkov iz okolice, preden so se v njih razvile ličinke ali namnožile patogene klice. Avtorji raziskave opozarjajo, da bi bilo potrebno opraviti še nekaj študij za potrditev te teorije in da v primeru koprofagije (uživanje iztrebkov) pri psu je treba najprej izključiti morebitne bolezni, ki lahko privedejo do tega simptoma.

O fotografiji: pasji iztrebek, ki je na fotografiji, je bil pospravljen v koš za pasje iztrebke.

Viri:
Cinquepalmi V, Monno R, Fumarola L, et al. Environmental Contamination by Dog’s Faeces: A Public Health Problem? International Journal of Environmental Research and Public Health. 2013;10(1):72-84.

Hart, BL, Hart LA, Thigpen AP, et al. The paradox of canine conspecific coprophagy. Veterinary Medicine and Science. 2018: 9 str. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/vms3.92/epdf (09.02.2018)
Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedIn

Z uporabo strani kkmz.si soglašate z uporabo piškotkov. - Podrobnosti.